Glede na pričakovano izboljšanje epidemiološke slike na severni polobli se je ob uvedbi programov cepljenja proti covidu-19 oportunitetni strošek vztrajanja v naložbi povišal tako pri delnicah tehnološkega sektorja kakor tudi pri državnih obveznicah. Medtem ko so kratkoročne obrestne mere državnih obveznic pritrjene na zgodovinsko nizkih ravneh zaradi razmeram zelo prilagodljivih politik centralnih bank, so se donosnosti dolgoročnih državnih obveznic v večini držav povišale.
Nedavno so za delniške vlagatelje postali privlačni še do pred kratkim cenovno »opustošeni« ciklični sektorji gospodarstva, kot so energetika, finance in industrija. Zato ni čudno, da so energetski, finančni in industrijski sektor v ZDA od sredine februarja pridobili 12, šest in tri odstotke, medtem ko so tehnološki sektor in ameriške državne desetletne obveznice v tem obdobju izgubili sedem in dobra dva odstotka.
Energetski sektor sicer pridobiva zaradi pričakovanega zvišanja potrošnje nafte in tudi zaradi omejene proizvodnje nafte v skupini Opec+. Obveznicam pa donosnost povečuje tudi strah pred zvišano inflacijo ter dejstvo, da zna Ameriška centralna banka (Fed) tokrat za nekaj časa dopustiti nekoliko višjo inflacijo.
Če bo Fed to res storil in ob začasni višji inflaciji ne bo zvišal obrestnih mer, bo tudi Evropska centralna banka (ECB) najverjetneje morala še dodatno znižati svojo temeljno obrestno mero s sedanjih –0,5 odstotka – če seveda ne bo želela dopustiti, da ji tečaj EUR-USD »uide« izpod nadzora.
K pozitivnim inflacijskim pritiskom bo prispevala tudi aktualna odobritev paketa pomoči v višini 1,9 milijona ameriških dolarjev, ki ga je nedavno potrdil ameriški predstavniški dom in ga bo še v tem tednu podpisal ameriški predsednik Joe Biden. Ta vključuje neposredna plačila v višini 1.400 ameriških dolarjev za milijone Američanov, kakor tudi povišanje zveznih dodatkov na zavarovanje za primer brezposelnosti. Pomoč bodo dobili tudi poračuni posamičnih zveznih držav v ZDA. To pa bo v tem letu še naprej dajalo veter v krila delniškim trgom. Ob vsem tem lahko povzamemo, da bodo delniški trgi letos glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, ležarine, pričakovano povišano inflacijo, negativne obrestne mere in pričakovano visoko gospodarsko rast v letu 2021 na splošno ostali zelo zanimivi.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
