Januarski ponovni upad kompozitnega indeksa PMI za evrsko območje še dodatno potrjuje, da strožji ukrepi za nadzor nad širjenjem virusa v zadnjih tednih jemljejo svoj davek gospodarski aktivnosti, zlasti v storitvenem sektorju. Kompozitni PMI indeks evrskega območja je zaradi storitvenega sektorja s 47,5 točke upadel za več, kot so znašala pričakovanja, v industrijskem segmentu gospodarstva se sicer rast nadaljuje. Na dejstvo, da strožji ukrepi omejujejo okrevanje, kaže tudi kazalnik nemške gospodarske klime münchenskega inštituta Ifo, ki je januarja dosegel 90,1 točke, kar je 2,1 točke manj od decembrske vrednosti. To kaže na to, da lahko v Nemčiji v letošnjem prvem kvartalu pričakujemo krčenje gospodarske aktivnosti v primerjavi z lanskim zadnjim kvartalom.
Zaradi nadaljevanja strožjih omejitev, ki se bodo po Evropi podaljšale verjetno do meseca marca, lahko pričakujemo še dodaten upad v storitvenem sektorju v prvem kvartalu letošnjega leta, medtem ko proizvodnji sektor v prvem kvartalu okreva manj, kot pa če ne bi bilo zapor. Zato in glede na aktualne makroekonomske podatke lahko za Nemčijo in morda tudi za območje evra pričakujemo krčenje ekonomske aktivnosti glede na lanski zadnji kvartal. Z drugim letošnjim četrtletjem pa lahko že pričakujemo izboljšanje, saj bo ob pozitivnem sezonskem učinku najverjetneje pomagalo težko pričakovano cepivo s strani ameriškega farmacevta Johnson & Johnson (J&J, koda delnice: JNJ). Gre za cepivo, ki za razliko od že avtoriziranih cepiv, ki zahtevajo dva odmerka, potrebuje le enega, kar bi močno poenostavlja logistiko, poleg tega pa se bo to lahko hranilo v hladilniku, in bo tam ostalo uporabno še mesece, medtem ko je potrebno ostala cepiva zamrzniti. To seveda omogoča mnogo večjo uporabnost in cenejšo dostopnost cepiva J&J. Cepivo bi v ZDA moralo biti na voljo že nekaj časa, a je pri razvoju in proizvodnji cepiva prišlo do zaostankov. Prvi odmerki v milijonih enot se v ZDA pričakujejo marca, močno povišana proizvodnja pa v kasnejših mesecih.
Za zdaj v območju evra še ni opaziti večjih znakov, da bi se inflacija kaj kmalu krepko povečala. Tudi inflacijska pričakovanja med podjetji in potrošniki so v skladu z njihovimi dolgoročnimi povprečji ali pod njimi. To bi lahko pomenilo, da v območju evra še ni hujše bojazni pred višjo inflacijo – vsaj ne do konca leta. Vsekakor višjo raven inflacije pričakujemo najprej v ZDA in nato šele v območju evra. Ne glede na vse dogajanje pa jo moramo pričakovati. Daljše nadaljevanje nizkih obrestnih mer in ležarin na bankah, pomeni vodo na mlin delniškim trgom na daljši rok.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
