K temu je prispeval tudi dober odčitek ISM pridelovalnega PMI indeksa za ZDA, ki je pri 60,7 točke dosegel najvišjo vrednost v dveh letih in pol, medtem ko je nafta poskočila nad 50 dolarjev na sodček, saj sta se Rusija in OPEC uspela dogovoriti za nižjo proizvodnjo nafte na račun epidemiološke situacije. To je povzročilo, da je energetski delniški sektor v torek poskočil za 5 odstotkov.

S sredino zmago demokratov v senatu so si ti za vsaj naslednji dve leti zagotovili tako zakonodajno, kakor izvršilno oblast. To pomeni vpeljavo nekoliko bolj prijaznih politik za ameriška gospodinjstva, oziroma vpeljavo nekoliko bolj socialnih politik. Velika zmaga demokratov, ki imajo sedaj pod taktirko kongres, senat in Belo hišo verjetno pomeni tudi visoke investicije v ameriško infrastrukturo v tem ali prihodnjem letu.

Vsesplošno zmagoslavje demokratov pomeni, da se je povišala verjetnost, da se bodo lažje vzpostavili takšni fiskalni programi za blaženje finančnih posledic zdravstvene krize, ki bodo gospodinjstvom v ZDA omogočali lažje izpolnjevanje obveznosti, kot je plačevanje najemnin ali odplačevanje hipotek. Zaradi tega se je krepko znižalo tveganje v ameriškem bančnem sistemu, kar pomeni, da bodo banke hitreje in lažje začele odkupovati lastne delnice in izplačevati dividende. Zato je bančni sektor v sredo pridobil dobre 4 odstotke.

Med sektorje gospodarstva, ki so se v sredo na krilih demokratskega uspeha sicer nekoliko skorigirali, spadata tehnološki in farmacevtski sektor. Vendar letos najverjetneje ne moremo pričakovati hujših pritiskov s strani demokratov, na katerega od omenjenih sektorjev, kakor tudi ne moremo pričakovati, da bodo demokrati letos višali davke, saj bo pozornost usmerjenja predvsem v čim krepkejše spodbujanje gospodarstva.

Glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, glede na ležarine, negativne obrestne mere in pričakovano visoko gospodarsko rast, delniški trgi letos ostajajo zelo zanimivi.

mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana