Agresivno denarno ekspanzijo je ponovno vodil Fed, ki so mu sledile ostale pomembnejše centralne banke po svetu, med njimi tudi ECB. Mnogo krepkejša denarna širitev v ZDA, kakor v območju evra je glavni dejavnik, ki razloži, zakaj se je tečaj EURUSD v 2020 povišal za devet odstotkov, od tega za pet odstotkov samo v zadnjem kvartalu.
Rezultat aktualnih monetarnih politik v Evropi in ZDA bo najverjetneje povišanje ležarin v območju evra, medtem ko lahko ob znižanju brezposelnosti in ob obuditvi povpraševanja tvegamo višjo inflacijo predvsem v ZDA. Ob že tako povišani stopnji likvidnosti so šibkejši dolar, ležarine v območju evra in povišano inflacijsko tveganje v ZDA voda na mlin rastem delniškim tečajem v 2021.
Portfelji nekaterih vlagateljev sicer še vedno vsebujejo povišane stopnje denarnih sredstev, saj trgu obstajajo še mnoga števila tveganja, kot so nadaljevanje zgodbe z brexitom, potek cepljena globalnega prebivalstva, morebitni nevarnejši sevi virusa, morebitna neučinkovitost fiskalnih politik in posledični stečaji majhnih podjetij itd.
Globalni delniški trgi so sicer zabeležili pozitiven zaključek leta v luči sprejetja drugega stimulativnega fiskalnega paketa v višini 900 milijard dolarjev, v luči učinkovitih cepiv in zaradi zmage Joe Bina na ameriških predsedniških volitvah.
V drugi polovici decembra se je pozitivni sentiment še bolj razširil tudi na evropskih trgih, in sicer predvsem na krilih odobritve prvega cepiva s strani evropskih organov, ki je pomenil začetek uvajanja cepiv proti covid-19 tudi v EU. To sicer pomeni, da bomo tudi v Evropi lahko omejitve zares odpravljali sicer nekoliko prej, kot smo še nedolgo nazaj pričakovali. Ob tem pa se moramo zavedati, da hitrost proizvodnje cepiv in nov sev virusa trenutno zavirata začetno navdušenje, ki smo mu bili priča na delniških trgih ob začetnih novicah o prvih učinkovitih cepivih.
V letu 2021 bomo najneverjetneje priča višji sinhroni globalni rasti, pandemija bo za seboj pustila višje ravni zadolženosti v privatnem sektorju in visoke proračunske deficite. Drži, da zdaj že lahko potrdimo, da v svetovnem gospodarstvu hodimo po poti okrevanja v obliki črke »V«. Seveda pa to pot glede na naravo sedanje krize zaznamujejo krepke razlike med sektorji gospodarstva.
Zaradi tega se bo večini gospodarstev, še posebej v Evropi, zaposlenost postopoma oziroma počasi vračala na predkrizne nivoje, kar pomeni, da lahko aktualne stimulativne denarne politike pričakujemo še dalj časa. Na to kaže tudi decembrska okrepitev Izrednega pandemičnega programa odkupov obveznic za 500 milijard evrov na 1850 milijard evrov, ki ga je ECB zdaj podaljšala vsaj do konca marca 2022. FED je naznanil podobno, kar pomeni da do nadaljnjega lahko pričakujemo bolj šibak oziroma še šibkejši dolar, in sicer vse dokler ECB ne bo še dodatno znižala obrestnih mer.
Poleg tega pa to pomeni, da imajo vlagatelji zagotovilo, da se v tem obdobju donosi na obveznice ne bodo povišali, kar bo v prihodnjem letu še naprej povzročalo pozitivne cenovne pritiske na delniške tečaje tako na domačem kakor na globalnih delniških trgih, saj bo donos na netvegane obveznice tipično negativen. Ne nazadnje je Španiji v decembru prvič v zgodovini uspelo izdati desetletne obveznice pri povprečni negativni donosnosti.
e na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, glede na ležarine, negativne obrestne mere in glede na pričakovano visoko gospodarsko rast v 2021 so delniški trgi kljub svojim višjim cenitvam zanimivi.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
