Začetek tega tedna je na delniških trgih minil v znamenju bojazni zaradi novega seva COVID-19 ter sprejetja drugega stimulacijskega paketa proti posledicam pandemije koronavirusa v ZDA. Ameriški kongres je v ponedeljek potrdil predlog zakona, ki zagotavlja 892 milijard dolarjev pomoči gospodarstvu in posameznikom zaradi pandemije koronavirusa.

V ponedeljek so evropski trgi zaradi bojazni pred novim sevom COVID-19 zabeležili krepkejšo korekcijo tečajev, a je vlagatelje v Evropi že v torek zajelo pozitivno čustvo predvsem na krilih odobritve prvega cepiva s strani evropskih organov, ki pomeni začetek uvajanja cepiv COVID-19 tudi v EU. To sicer pomeni, da bomo tudi v Evropi lahko omejitve zares odpravljali sicer nekoliko prej, kot smo še nedolgo nazaj pričakovali. Ob tem pa se moramo zavedati, da hitrost proizvodnje cepiv in nov sev virusa trenutno zavirata začetno navdušenje, ki smo mu bili priča na delniških trgih ob začetnih novicah glede prvih učinkovitih cepiv. Tudi pri novem ameriškemu stimulusu ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvo žogo, saj le ena tretjina od skorajda 900 milijardnega paketa predstavlja novo potrošnjo, medtem ko ostali dve tretjini sredstev predstavljata nerazporejena sredstva dosedanjih stimulativnih ukrepov, kar pomeni, da je paket »de facto« nižji od pričakovanega.

Dobro novico za tečaje bančnega sektorja v ZDA je sporočil Federal Reserve, ki je ameriškim najbolj donosnim bankam dal zeleno luč za ponovni odkup delnic v prvem četrtletju prihodnjega leta, kar je v ponedeljek nemudoma povišalo delniške tečaje bank, kot so Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Banck of America in Morgan Stanley, ki so v ponedeljek pridobile 6 %, 5 %, 4 % in 8 %. Ko bodo v Evropskem bančnem sektorju sproščene omejitve na izplačevanje dividend, lahko tudi pri cenah delnic evropskih bank pričakujemo take poskoke.

mag. Lojze Kozole

ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana