Veter v krila delniškim trgom je seveda razvoj učinkovitih cepiv in razjasnitev negotovosti ameriških volitev z zmago Joe Bidna, medtem ko med osrednja tveganja zdaj zagotovo lahko uvrščamo širitev virusa v Evropi in brexit.
Navkljub evropskim šibkostim pa se je ameriški dolar proti evru ošibil, in sicer predvsem na račun krepke denarne širitve, ki jo vodi Ameriška centralna banka (FED) za katero Evropska centralna banka (ECB) žal ponovno zaostaja. Tečaj EURUSD je ne nazadnje v slabem tednu dni le pridobil 2 odstotka, v zadnjega pol leta pa že več kot 8 odstotkov. Če se bo hitrost rasti vrednosti evra proti dolarju nadaljevala, bi to postalo zaskrbljujoče in bi ECB morala ponovno spustiti obrestno mere v še bolj negativno območje in/ali pospešiti denarno širitev preko mehanizma, kakor so odkupi vrednostnih papirjev. Zato ne čudi nedavna izjava glavnega ekonomista ECB Philipa R. Lanea, da po njegovem še obstaja prostor za dodatno znižanje temeljnih obrestnih mer v območju evra.
Zaradi novic glede učinkovitih cepiv s strani podjetij AstraZeneca, Pfizer-BioNTech in Moderna smo v mesecu novembru bili sicer tudi priča rastem cenam nafte preko 45 dolarjev na sodček, na vrednosti so pridobili letos najbolj opustošeni sektor gospodarstva (industrija, finance in energetika) in nihajnost sej je na delniških trgih skorajda prepolovila. Še naprej smo priča tovarniški rasti, o čemer poleg kitajskega (52,1) pričajo ameriški (57,5), nemški (57,8) in evropski (53,8) pridelovalni PMI indeksi za mesec november, ki vsi kažejo, da se industrijski sektorji po svetu sinhrono širijo. Glede na dejstvo, da so se po marčevskih padcih tudi globalne rasti BDP v tretjem kvartalu precej izboljšale, lahko zdaj že potrdimo, da hodimo po poti okrevanja v obliki črke »V« v svetovni ekonomiji. Seveda pa to pot glede na naravo aktualne krize zaznamujejo krepke razlike med sektorji gospodarstva.
Vesti glede učinkovitih cepiv so seveda izboljšale pogled za prihodnje leto, a sedaj bodo postopno na plan prišla vprašanja, povezana s financiranjem deficitov državnih proračunov. Tu bo najpomembnejše, da države evroobmočja uredijo svoje bilance na tak način, da nas ne bo po odvečnem ponovno čakalo obdobje zategovanja pasov, kot smo temu, v evroobmočju, bili priča mnog let po finančni krizi 2008.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
