Dana nam je priložnost, da vidimo življenje tudi skozi oko duhovne dimenzije. Če bomo to zmogli, bo človeštvo stopilo v sfero nove zavesti in harmonično prihodnost.
Tako, kot v človekovo življenje na individualni ravni prihajajo težke in boleče izkušnje z namenom, da človek stopi na višjo raven svojega zavedanja, tako so težke in boleče izkušnje na kolektivni ravni pot k razvoju kolektivne zavesti človeštva. Težke izkušnje ne prihajajo kot božja kazen, pač pa se z njimi čisti zavest slabih neharmoničnih zapisov misli in izkušenj nizkih vibracij iz preteklosti. Zato, ker čisti, prinašajo rast in dvig zavesti. Izkušnje, četudi boleče pa so dar najvišje zavesti.
Vse je lahko drugače, kot je bilo, je sporočilo, ki ga je v svojo zavest sprejela večina ljudi med razvojem »korona krize«. Prav to znanje v zavesti je ključ, ki odpira vrata spremembam na bolje. Vse, kar prihaja v naše življenje, ne pride samo ali slučajno, vse ustvarjamo s svojimi mislimi. Misli pa so take, kot so znanja naše zavesti. Misel je vibracija, informacija, znanje in energija.
Ni pa ta korak človeštva k novi višji zavesti samodejen. Energije teme, ki vladajo z močjo strahu, se zavedajo, da jim nova zavest s svojo svetlobo jemlje moč. Znana vam je verjetno kitajska filozofija, ki pravi, da se v življenju neprestano prepletata in delujeta energija teme Jin in svetlobe Jang. Zato bo energija Jina prizadevala, da se ohranja stara zavest, obstoječe ideologije in obstoječi sistemi odnosov na svetu, temelječi na vladavini strahu, beri teme. Predsednik ZDA, »najbolj demokratične države«, je napovedal, da bo zaprl meje za priseljevanje.
Skozi vso zgodovino razvoja človeške družbe je človeštvo spreminjalo svojo zavest. Spreminjalo jo je na osnovi novih ideologij. Tudi v religijah, čeprav izhajajo iz vedenj duhovne dimenzije, je zelo veliko ideologije, mitov dogem in druge navlake. Tokrat je človeštvo pred izzivom, da začne ustvarjati novo zavest brez ideologij, pač pa z osvobajanjem od starih ideoloških znanj in dvigovanjem zavesti z vedenji iz duhovne dimenzije. To pomeni, da linearno logiko in znanje zavesti ega odpremo novim vedenjem iz naše duhovne dimenzije. Znanja ega so tista znanja, ki smo jih skozi razvoj človeške družbe prejemali s fizičnimi čutili iz fizične dimenzije. Vedenja duhovne dimenzije pa so tista, ki jih imamo v naši duši. Primer: Razum našega ega nima odgovora, kako naše žleze ustvarjajo hormone in kako ti prenašajo informacije do celic, da se te odzivajo na spremembe v telesu. Razum le zazna in ve za te procese. Z vedenji duhovne dimenzije, ki nam daje odgovor, kdo smo in kaj je življenje, nam je dan tudi odgovor od kod znanja, kdo in katera energij to uravnava.
Kakšen je delež znanj našega ega v primerjavi z vedenji naše duše, nam najbolj nazorno pokaže podatek, koliko nevronskih celic naših možganov je aktivnih. Misli ne nastajajo v možganih, v možganih se le zapišejo v obliki molekul. Tako zapisana znanja v fizični dimenziji so vodilo procesa, ki ga vodi naša duša, da misli transformiramo v besede, dejanja in občutke. Znanost ve, da je aktivnih samo dva odstotka nevronskih celic naših možganov, a nima odgovora, zakaj potem služijo ostali nevroni. Da shranimo vsa znanja iz fizične dimenzije, to pa je vsa stroka in vsa znanost, pač zadošča le delček »Kapacitet« možganov. Ostali nevroni pač čakajo na nova vedenja, ki so še v duhovni dimenziji. Vedeti tudi moramo, da vsa nova znanja, ki jih ustvarja znanost, ne nastajajo v zavesti, še manj v možganih znanstvenikov in drugih ustvarjalcev, pač pa jih ti le sprejemajo kot nova vedenja iz duhovne dimenzije in se nalagajo (kot na internetu) v zavest. Človek res ima svobodno voljo, vendar novih znanj ne more ustvarjati. Lahko iz njih le ustvarja informacije, ki jih oddaja. Vse, kar tvori vesolje, je neskončno znanje. Veliki modreci in izumitelji so znali povedati, da vsa znanja in modrosti prejemajo iz višje zavesti vesolja. Drugi program radia Slovenije lahko sprejemamo le, če je naš sprejemnik na istih valovih kot oddajnik radia.
Kljub temu da so ljudje in vedno več jih je, ki jim zavest vibrira tako visoko, da sprejemajo vedenja iz višje zavesti vesolja, je razvoj sveta še vedno omejen na znanja, shranjena v dveh odstotkih celic nevronov človeških možganov. Človek je pač tak, da je prepričan, če je predelal vse gradivo za izpit iz neke teme, čeprav gradivo obsega le dober odstotek vsega zapisanega znanja na »internetu planeta« iz te teme, da je v njegovi zavesti vse znanje. Tistega, kar ne poznamo za človeško zavest enostavno ni. Zato bo tudi to pisanje pri veliki večini tako sprejeto. Lari fari.
Ker svet danes upravljamo le z dvema odstotkoma znanj računalnika, ki mu lahko rečemo duša sveta, je pač tak, kot je.
Težko je pričakovati od znanosti, ali od struktur, ki vladajo z močjo strahu, da bi odprle labirint zavesti ega in priznale, da je še veliko več od tega, kar ponuja znanost in razum ega, ki temeljijo le na znanjih iz fizične dimenzije življenja. Ker tisti trenutek, ko bi to storili, bi morali priznati, da vedo le to, da nič ne vedo, kot je daleč nazaj dejal grški filozof. To pa zmore le človek, ki se zaveda svoje fizične in duhovne dimenzije.
Kako malo znanost ve o tem kdo sem Človek in Kaj je življenje, se v tem času, ko nas objema korona virus zelo nazorno kaže. Ko bi znanost bila sposobna sprejeti vedenja, ki dajejo odgovor na gornje vprašanje, bi ne bilo nobene korona krize, nobenega strahu in ne petelinjenja oblastnih struktur, ki kikirikajo kot petelin na varnem na vrhu gnojišča, ko se na kmetiji potika sosedov pes, podoben lisici.
Silvester Koprivnikar Velenje
