Kožuhanje je stari običaj, ki je kmetom v preteklosti malce popestril premagovanje težkega dela in borbe za vsakdanji kruh. Zabavni večer v družbi sokrajanov, ko se je spustil mrak in je bilo delo na kmetijah narejeno, se je še kako prilegel. To je bil praznik za družino in celotno vas. Člani Društva Vulkan smo pred nekaj leti obudili ta stari običaj in se ga vsako leto radi udeležimo. Sredi tedna so naši člani pridno potrgali zrele koruzne storže in jih s traktorjem pripeljali do skednja, kjer se je nabral velik kup koruze. Ko se je začelo mračiti, so se ličkarji zbrali na Pergovnikovi domačiji. Da je to običaj, ki zbliža več generacij, se je izkazalo tudi pri nas. Med ličkarji smo lahko opazili prav vse generacije. Predvsem otroci so z velikim veseljem kožuhali koruzo in tako spoznavali čar in nostalgijo nekdanjega kmečkega opravila na kmetih. Letos nam je vreme lepo služilo, saj je mesec oktober lep in topel. Članice društva so spekle domače pecivo. Bogato obložena miza je ponujala različne dobrote. Na voljo je bilo tudi več vrst domačega jabolčnika, ki sta ga prispevala Andrej Lenko in Zdravko Bačovnik. Ob razposajenem klepetu nam je šlo delo dobro od rok. Velik kup koruze se je hitro manjšal. Del koruznih storžev smo obesili na rante, kjer se bodo sušili. Ta stari okras kmečkega poslopja je moč videti le še redkokje. Po opravljenem delu je sledil zabavni program. Ni manjkalo zabavnih iger in smeha. Kožuhanje, ponekod imenovano tudi ličkanje, beljenje, lupanje koruze je bilo včasih, ponekod pa je še danes, eno najbolj zabavnih skupinskih vaških del. Tudi pri nas je bilo tako. Pergovnikovim pa smo obljubili, da pridemo kožuhati tudi prihodnje leto.

Društvo Vulkan