Gospodarstvo je sicer v vzponu, vendar bodo manj uspešne panoge plačale ceno uspeha ostalega dela gospodarstva. Uspešnejši del gospodarstva pa bo plačal dvig plačnih pričakovanj. Namesto dviga minimalne plače bi se morala država usmeriti v izboljševanje pogojev za srednji razred.

Gospodarska zbornica Slovenije je zagovarjala uskladitev minimalne plače z inflacijo (1,7 %), kar bi ohranilo kupno moč prejemnikov, ali s povprečno rastjo plač (2,6%). Na ta način ne bi rušili ustaljenih plačnih modelov v podjetjih. Če upoštevamo vse zakonske dodatke (regres, povračilo stroškov za prevoz in malico), je bil povprečni mesečni prejemek že sedaj 836 EUR, brez upoštevanja socialnih transferjev in ugodnosti. Kupna moč minimalne plače je za tretjino višja kot leta 2003: medtem ko se je od svoje uvedbe v letu 2003 povečala za 71 %, so se cene dvignile le za 36 %. Od leta 2010 se je minimalna plača dvignila za 36 %, cene pa za 10 %.

Koliko bo od dviga minimalne plače imel zaposleni, koliko več bo plačalo podjetje?

Povečanje minimalne bruto plače za 4,7 % zviša neto plačo zaposlenega za 25 EUR, toda strošek dela se poveča za bistveno več – za 50 EUR, kar je +5,3 %. Podjetje bo moralo zaposlenemu z minimalno plačo nameniti 1.220 EUR na mesec (bruto bruto, z vključenim regresom in povračili stroškov). Gre za bistveno povišanje stroškov dela, ki se bodo negativno odrazili v konkurenčnosti teh podjetij. Najbolj na udaru bodo tiste dejavnosti, kjer je že danes ustvarjena nizka dodana vrednost na zaposlenega – kot so lesna, tekstilna in del kovinske industrije. Večini teh industrij cene določa globalni trg. Že sedaj so plače njihovih zaposlenih v Sloveniji približno trikrat višje kot v konkurenčnih državah za te dejavnosti. Dvig minimalne plače ima sicer lahko pozitivne učinke, če se poveča produktivnost, vendar pa na srednji rok pomeni manjše število zaposlenih v posameznih dejavnostih, pri prezadolženih podjetjih tudi odpuščanje.

Nerazumno razmerje med minimalno in povprečno plačo

V Sloveniji smo po podatkih Eurostata že sedaj na 1. mestu v EU po razmerju med (bruto) minimalno in povprečno plačo, ki znaša 50 %. Po novem bo še višje (51,8 %). Razlika v življenjskem standardu zaposlenih prejemnikov minimalne in povprečne plače je zaradi elementov socialne države manjša kot je razlika v njihovi bruto plači in znaša le 30 %.

Za primer smo izračunali prejemke dveh družin (z dvema otrokoma v vrtcu) – prve z dvema prejemnikoma minimalne plače in druge z dvema prejemnikoma povprečne plače. Družina z dvema prejemnikoma minimalne plače, ki dobiva višji otroški dodatek in manj plačuje za vrtec, prejme le še 30 % manj od para s povprečno plačo! (več v Analitskih pojasnilih na drugi strani)

Z danes potrjenim dvigom minimalne plače za 4,7 % se sicer izboljšuje položaj najslabše plačanih, a ovira delovanje tržnega plačnega sistema. Namesto dviga minimalne plače bi se morala država usmeriti v izboljševanje pogojev za srednji razred. V času pozitivnih trendov, ko delež prejemnikov z minimalno plačo krepko pada, se je MDDSZ po nepotrebnem vmešalo in še povečalo uravnilovko pri plačah zaposlenih. S tem se odstopa od temeljnega načela, da ima delodajalec proste roke pri oblikovanju plačnega modela, ki bo najbolje motiviral vse zaposlene za delo, skladno z njihovim prispevkom h produktivnosti.

Analitična pojasnila

• Pasti rasti minimalne plače: Razlika v prejemkih že sedaj manj kot 30 %
• PRIMER dveh družin z dvema otrokoma z minimalnimi in povprečnimi dohodki
• Predpostavka 1: zaposlitev za polni delovni čas obeh staršev, otroka v vrtcu
• Progresivna dohodninska lestvica in socialni korektivi razlike manjšajo
• Par z minimalnima plačama in vzdrževanima družinskima članoma ne plača nič dohodnine, medtem ko jo plača zaposleni par s povprečnima plačama v višini 271 EUR mesečno. Razmerje med neto plačama je pri 55,7 %.
• Predpostavka 2: oba para dobivata enaki nadomestili za povračilo stroškov malice in prevoza (120 EUR na osebo) ter regres v višini minimalne
• plače.
• Ob upoštevanju znižanega plačila za vrtec pri paru, ki manj zasluži, serazlika v neto prejemku obeh družin skrči na 30 %.

Uravnilovka vse večja

Po 4,7 % dvigu minimalne bruto plače se bo razlika pri strošku dela med paroma zmanjšala na 52,8 % (minimalna glede na povprečna), pri neto plači na 58,5 %. Končna razlika med mesečnim neto prejemkov družine bi se skrčila s 30 % na 27 %. Tako bi se razkorak pri neto prejemkih najnižje plačanih in povprečno plačanih še dodatno znižal, kar znižuje delovno motivacijo zaposlenega para s povprečno plačo.