JAVNI POZIV ZA VSAJ DELNO ODPRAVO NEGATIVNIH UČINKOV INTERVENTNIH UKREPOV NA RAVNI POKOJNIN IN DOPOLNITEV ZPIZ-2, ki so občutno prizadeli slovenske upokojence v času trajanja recesije v Republiki Sloveniji in drugod po Evropski skupnosti.
Le-ta je zaradi neugodnih gospodarskih in drugih razmer, pogojenih predvsem z dolgoletno finančno krizo, v obdobju 2010 pa vse do leta 2016 sočasno s spremembami sistemske zakonodaje, s katero je urejeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pogubno vplivala na raven naših pokojnin in drugih prejemkov iz tega naslova, še posebej pa uživalcev najnižjih pokojnin.
Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije (v nadaljevanju: ZDUS) je med drugim zavezano k stalni skrbi za sprejemljiv gmotni položaj njenih članov in vseh slovenskih upokojencev.
K pisanju tega poziva nas silijo vedno težje gmotne razmere slovenskih upokojencev, ki vodstvo ZDUS dnevno opozarjajo na svoje stiske, v katerih so se znašli zaradi vedno bolj skromne kupne moči njihovih pokojnin, ki je najbolj izrazito prisotna pri uživalcih najnižjih pokojnin. Le-ti si z njimi ne morejo več zagotavljati človeka vredno življenjsko raven. Učinki veljavne sistemske zakonodaje v povezavi, z v preteklih obdobjih sprejetimi posebnimi zakoni, ki niso samo omejevali temveč celo onemogočali izvedbo nujnih uskladitev pokojnin, ki vsaj deloma ohranjajo njihovo vrednost, so številne uživalce pokojnin pahnili v revščino in jo tudi širijo na druge prejemnike pokojnin, ki pred njihovo uveljavitvijo niso poznali takšnih težav.
Zakonodajno in izvršilno vejo oblasti zato pozivamo, da nemudoma razmisli o sprejemu nujnih ukrepov za omilitev negativnih učinkov preteklih interventnih ukrepov, ki so še posebej upokojene, ostarele in bolne prebivalce naše države bistveno bolj in v večjem obsegu prizadeli kot pa ostale prebivalce. V ta namen posredujemo predloge nekaterih možnih ukrepov, katerih uresničitev bi po naših ocenah vsaj deloma pripomogla k izboljšanju sedanjih, izrazito neugodnih gmotnih razmer slovenskih upokojencev.
1. POKOJNINE
Kako so se postopno zniževala razmerja med povprečnimi pokojninami po posameznih vrstah in skupaj ter povprečnimi plačami od leta 2006 naprej, je razvidno iz naslednje razpredelnice, v kateri so povzeti statistični podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz njegovih letnih poročil – pregleda postopnega zniževanja razmerij med povprečnimi pokojninami in povprečnimi plačami.
Najbrž je komentar odveč, saj so statistični podatki sami zase dovolj zgovorni. Zniževanje razmerij med povprečnimi pokojninami je bistveno poslabšalo gmotni položaj upokojencev, še posebej prejemnikov najnižjih pokojnin, saj se v nekaterih od prikazanih let ni znižala le nominalna vrednost pokojnin temveč tudi njihova realna vrednost, kar je samo še dodatno znižalo njihovo kupno moč.
ZDUS v imenu svojih članov in vseh slovenskih upokojencev zahteva, da se, ne le zaustavi nadaljnje zniževanje ravni pokojnin temveč postopno tudi izboljša gmotni položaj upokojencev. V ta namen predlagamo naslednje ukrepe:
- da se zagotovi, da se od leta 2018 naprej pokojnine redno usklajujejo tako, kot to določa sistemski zakon;
- da se v letu 2018 in naslednjih letih naj se ob nadaljevanju gospodarske rasti, skupaj z uskladitvijo pokojnin, ki jo na tej podlagi omogoča sistemski zakon, izvede tudi izredne uskladitve, s katerimi bi vsaj deloma nadomestili negativne učinke interventne zakonodaje, ki je od leta 2010 naprej po predhodnih ocenah vplivala na znižanje ravni pokojnin oziroma za 8,4 odstotkov neizplačanih pokojnin.
- uveljavi naj se spremembe lestvice za odmero starostnih (s tem pa tudi predčasnih in invalidskih) pokojnin, določenih v ZPIZ-2, tako, da bi uživalcem zagotavljala za 40 let pokojninske dobe pokojnino najmanj v višini 62,5 odstotkov od pokojninske osnove (sedaj za moške 57,25 odstotkov, za ženske 63,5 odstotkov, nato od leta 2020 naprej 61,5 odstotkov do leta 2022, po izteku prehodnega obdobja pa 60,25 odstotkov);
- postopno naj se zvišuje lestvica od sedanjih 57,25 odstotkov za moške tako, da se v letu 2022 izenači z lestvico za ženske – 61,5 odstotka in v letu 2023 za oba spola zviša na 62,5 odstotkov za 40 let pokojninske dobe.
POMEMBNO
V prilogi tega javnega poziva pošiljamo predlog zakonodajne iniciative: ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM in INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
2. LETNI DODATEK
Letni dodatek je zakonsko urejena pravica od leta 2005. Letni dodatek in pogoje za njegovo izplačilo v letu 2012 je določil Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je določil tri različne višine teh dodatkov in omejil mogoča izplačila le na prejemnike pokojnin enakih ali nižjih od 622,00 evrov in določene uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja. S tem je pravico odvzel več kot 200.000 upravičencem. Omejevanje števila prejemnikov letnih dodatkov se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih.
Predlagamo naslednji ukrep:
- ZDUS pričakuje in zahteva, da se tako v letu 2018, kot tudi v naslednjih letih, letni dodatek izplača vsem v sistemskem zakonu določenim upravičencem v rokih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
3. POGREBNINE IN POSMRTNINE
Pogrebnina sedaj znaša 577,62 evrov in jo lahko uveljavlja družinski član, ki je poskrbel, da je pogreb v Sloveniji in je na dan smrti pokojnika upravičen do denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, oziroma njegov dohodek ne presega 606,00 evrov za samsko osebo in 909,00 evrov za družino.
Poskrbeti je potrebno ohranitev posmrtnin.
Predlagamo naslednja ukrepa:
- do pogrebnine so upravičeni družinski člani ali druge osebe zadolžene za pokop pokojnika in ne glede na njihov socialni položaj prejmejo 500,00 evrov za pogrebne stroške;
- da se ohrani posmrtnina, do katere so upravičenci upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka v višini 288,81 EUR v enkratnem znesku.
MINIMALNA PLAČA LE KOT IZJEMA
V zadnjem času smo priča obravnavi in predlogom, da je potrebno minimalno plačo, ki znaša 805,00 EUR bruto nekoliko povečati. Drži, ampak koliko? Minimalna plača je orodje, katerega se poslužujejo delodajalci, ki bi lahko od svoje dejavnosti izplačevali normalne odhodke za delo in s tem omilili težak položaj delavcev v aktivnem delu, kaj šele kasneje, ko se upokojijo. Nikakor ne moremo razumeti, da s takimi plačami po 40 letnem delu pošiljamo ljudi po odločbi, ki jo izda ZPIZ, v direktno revščino brez sramu. To bi zakonodaja morala preprečiti v večini takih primerov. Ni težko ugotoviti, katere dejavnosti so dobičkonosne in katere zgolj za preživetje.
Primer:
- Minimalna plača v RS: 805,00 EUR bruto
- Prispevki PIZ od 60 % povprečne plače v RS: 233,76 EUR
- Izplačilo: 614,00 EUR neto (z upoštevanjem dodatne splošne olajšave)
- Pokojnina iz plače bruto: 299,61 EUR
- Pokojnina od najnižje pokojninske osnove za 40 let moški: 456,37 EUR
- Pokojnina po ZPIZ-2-2C od 1. oktobra 2017: 500,00 EUR
To je velika solidarnost – 200,39 EUR v breme tistih, ki plačujejo v PIZ oziroma to bremeni proračun Republike Slovenije.
Predlog:
- Minimalna plača: 1.226,00 EUR bruto
- Prispevki PIZ: 298,53 EUR
- Izplačilo: 845,00 EUR neto
- Pokojnina iz plače bruto oz. od najnižje pokojninske osnove za 40 let moški: 456,37 EUR
- Izplačana pokojnina po ZPIZ-2-2C: 500,00 EUR
Ohranjamo solidarnost s 43,63 EUR v breme tistih, ki plačujejo v PIZ oziroma to bremeni proračun Republike Slovenije.
Glede na to, da je bilo rečeno, da smo iz krize in nam gre na bolje, se postavlja vprašanje: Zakaj Vlada in Državni zbor Republike Slovenije ne odpravita omejitev ZUJF glede na letno usklajevanje pokojnin, dodatka za rekreacijo za vse upokojence, pogrebnino in dohodninsko olajšavo nad 65 let starosti (lahko tudi 70 let)?
V ZDUS z zadovoljstvom spremljamo gospodarsko rast v Republiki Sloveniji in je treba gospodarstvu dati priložnost za razvoj in dodatnih delovnih mest za mlade, ki stopajo na trg dela. Glede na velike spremembe v tehnološkem, tehničnem in informacijskem področju, je treba spodbuditi k večjim vlaganjem v izobraževanje, posebno v vse nivoje poklicev, ki so iskani in bodo glede na trende razvoja potrebni.
»Ni ga junaka«, t.j vlade, ki bi za brezposelne uvedla obvezna javna dela (na primer čiščenje in sajenje gozdov, občasna dela v kmetijstvu, v komunali in podobno). Prav je, da imamo urejeno socialo, a naj jo koristijo tisti, ki so jo potrebni (bolezen, številne družine so brez osnovnih pogojev za življenje).
»Ni ga junaka«, t.j vlade, ki bi se lotil javnega sektorja predvsem na področju državne uprave in ministrstev, v katerih životarijo delavci vseh minulih političnih opcij in imajo nedotakljive pravice ali delo za nedoločen čas. Primerjave z realnim sektorjem (gospodarstvom) ni, ker so vključeni v konkurenčnost na trgu in še pretiravajo o izrabi delovnega časa delavcev na vseh nivojih. V javnem sektorju je zaščita taka, da delovnih sporov ne more reševati nobeno sodišče.
Ali je kateri od sindikatov, ob vsem opozarjanju na izboljšanje pogojev za javne delavce, preveril, kakšne pogoje imajo delavci v različnih panogah gospodarstva in kako za njih, ki so pod pritiski delodajalcev, postoriti nekaj več?
Minimalna plača 805,00 EUR bruto v Republiki Sloveniji samo v izjemnih primerih.
