Petrom Gašperšičem, Zdravkom Počivalškom in Andrejo Katič. Gospodarstveniki od Vlade RS pričakujemo, da izpolni svojo obljubo, ki jo je dala na obisku na Koroškem – da še pred koncem leta 2016 sprejme državni prostorski načrt (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug.
Na območju severnega dela tretje razvojne osi deluje 2.300 gospodarskih družb in 3.800 samostojnih podjetnikov, ki so povezani z dobavitelji na območju vse Slovenije in tudi tujine, kjer so tudi njihovi glavni trgi, ob tem pa še 17 zadrug. Gospodarske družbe na tem območju ustvarijo več kot 4 milijarde evrov letnega prometa. V gospodarstvu so tudi močni industrijski razvojni centri, ki so odvisni od zaposlovanja strokovnjakov iz širše okolice. Ustrezna infrastrukturna povezava je za gospodarstvo vsekakor življenjskega pomena, saj bi gradnja prometnice prispevala k povečanju konkurenčnosti območja ob razvojni osi, izboljšala dostopnost in okrepila institucionalne, predvsem pa gospodarske povezave z drugimi regijami ter sosednjimi državami.
Na območju omenjenega dela trase živi več kot 130.000 prebivalcev, frekvenca prometa med avtocesto in Velenjem pa že danes močno presega frekvenco prometa na marsikaterem odseku avtocest ali hitrih cest.
Gospodarstveniki v savinjsko-šaleški in koroški regiji na čedalje slabše stanje cestne infrastrukture opozarjamo že vse od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo 600 pošiljk, katerih distribucija se v veliki večini (90 odstotkov) zaradi potreb in zahtev kupcev izvaja s kamionskimi prevozi, kar pomeni 600 kamionov na dan samo iz omenjene družbe. Če bi prišteli še promet ostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bila številka, ki kaže izjemno intenzivnost logističnih procesov v naših regijah, še nekajkrat višja. V gospodarstvu je na tem območju 30.500 delovnih mest, ki posledično zagotavljajo še dodatna delovna mesta tako v regiji kot tudi širše.
Tako po obsegu prihodkov, kot po številu zaposlenih so v tem gospodarskem prostoru s skoraj dvema tretjinama daleč na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Omenjene družbe so tudi nosilec izvoza, ki sicer predstavlja 51 odstotkov prihodkov gospodarstva savinjsko-šaleške regije in 54 odstotkov prihodkov koroškega gospodarstva. Na tem območju imamo drugega največjega slovenskega izvoznika – Gorenje in številne druge izrazito izvozno usmerjene družbe, kot so BSH Hišni aparati Nazarje, TAB, SIJ Metal Ravne, KLS Ljubno, Plastika Skaza itd., ki so hkrati tudi največji zaposlovalci.
Prav od družb s področja predelovalnih dejavnosti, ki morajo biti konkurenčne na globalni ravni, če želijo dolgoročen obstoj in uspeh, pa se hkrati pričakuje, da bodo odprle večino od 2.000 novih delovnih mest v savinjsko-šaleški regiji, ki so nujna, da bi se izognili socialni katastrofi ob prestrukturiranju energetskega sektorja. Za odpiranje novih delovnih mest moramo ustvariti ustrezne razmere, pri čemer je na prvem mestu ustrezna infrastruktura. Brez slednje tudi ni mogoče pričakovati realnega interesa investitorjev.
Prihodnji razvoj regij je torej nesporno odvisen predvsem od uspešnega razvoja gospodarstva, vendar pa so večje nadaljnje investicije zaradi slabe infrastrukturne povezave postavljene pod vprašaj.
Zaradi vsega navedenega ne moremo razumeti, da od leta 2004, ko je država začela postopek umeščanja trase v prostor, v dvanajstih letih ni še niti začela z gradnjo. Prav tako ne moremo razumeti, da lahko manjše skupine ali celo posamezniki z argumentom ogrožanja kmetijskih zemljišč ovirajo prihodnji razvoj celotnega območja, vezanega na severni del trase tretje razvojne osi. Dejstvo je, da le približno trije kilometri trase (oziroma 70 hektarov) potekajo po ravninskem delu, kar je v primerjavi z avtocestnim odsekom Maribor-Murska Sobota zanemarljivo.
Ker dogajanje v zvezi z gradnjo tretje razvojne osi spremljamo zelo pozorno, tudi vemo, da vsakršno ponovno spreminjanje trase severnega dela tretje razvojne osi pomeni večletni zamik začetka gradnje. Zato apeliramo na ministre in premierja, da vlada končno sprejme odločitev glede trase in začne z nadaljnjimi ukrepi za čim hitrejši začetek gradnje razvojne osi na tem območju. Sklicujoč se na vse navedene argumente tako zahtevamo, da Vlada RS izpolni svojo obljubo in še pred koncem leta 2016 sprejme državni prostorski načrt (DPN) za odsek Šentrupert-Velenje jug. Sprejetje DPN je namreč tudi nujna osnova za prihodnje aktivnosti, ki bi omogočale pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za financiranje gradnje tretje razvojne osi.
Ob tem znova poudarjamo, da nobena druga trasa ne more več biti alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje in posledično časovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za naše gospodarstvo.
Izjavi se pridružujejo tudi vsa večja podjetja v obeh regijah in člani upravnih odborov obeh zbornic.
Predsednica SŠGZ, dr. Cvetka Tinauer in predsednika GZS OZ Koroška, Mojca Kert
