V Muzeju Velenje vam ponujajo pet nasvetov, kako se lahko razgibate, sprostite in hkrati odkrijete nekaj novega, izveste nekaj zanimivega, prebudite raziskovalca v sebi, nahranite svojega vedoželjnega duha. Skratka, pet predlogov za polnjenje baterij tam, kjer je najlepše. Doma.

1.  Sprehod od pradavnine do današnjih dni

   Povzpnite se na grajski hrib! Pustite avto za spremembo doma ali pa parkirajte kje na robu mestnega središča in preštejte še vi stopnice do Velenjskega gradu! Hoja po stopnicah je varna in lahka vaja, ki učinkovito krepi in oblikuje naše telo ter pomaga pri izgubljanju prekomerne telesne teže. Po navedbah v literaturi le sedem minut hoje ali teka po stopnicah na dan v obdobju desetih let razpolovi možnost za srčni infarkt. Da bo vaša pot po stopnicah do Velenjskega gradu bolj prijetna in manj naporna, vas ob njej čaka petnajst postaj s tablami, ki prinašajo zanimive informacije o preteklosti Velenja in Šaleške doline. Na vrhu grajskega hriba se lahko sprehodite po vedno lepem grajskem parku, posedite na klopi, se naužijete razgledov po dolini in si oddahnete v zavetju mogočnih grajskih zidov. Velenjski grad vedno očara! Številne obiskovalce navdušujeta tako njegova impozantna zunanjščina kot bogata notranjost. Muzej Velenje, ki domuje v Velenjskem gradu, na ogled ponuja deset zanimivih stalnih razstav, vedno pa tudi vsaj eno aktualno občasno postavitev. V prijetnem grajskem atriju lahko prelistate kakšno knjigo ali revijo, katerih izbor vsako poletje pripravijo v muzeju, si v okenskih nišah ogledate nove muzejske pridobitve in se udeležite katere od številnih poletnih kulturnih prireditev. V mesto se z gradu lahko vrnete po stopnicah ali pa se odpravite po gozdni poti do Starega Velenja, kjer vas na obisk vabi še ena enota Muzeja Velenje – Hiša mineralov z izjemno zbirko več kot štiri tisoč mineralov iz Slovenije in s celega sveta. V Hiši mineralov so razstavljeni tudi poldragi kamni in nadvse dragocena posebnost: velenjski jantar.

2. Preteklost in sedanjost, človek in narava – z roko v roki

   V poletnih mesecih so vsako soboto in nedeljo odprta vrata Grilove domačije v Lipju pri Velenju. Dosežete jo lahko peš ali s kolesom, pod domačijo pa je na voljo tudi veliko parkirišče. Romantična domačija s črno kuhinjo in slamnato streho je bila sprva viničarija, kasneje pa dom malega kmeta. Danes je Grilova domačija skrbno obnovljena in urejena v eko muzej. Obiskovalci lahko začutijo, kakšno je bilo življenje na kmetih nekoč, in opazujejo, kako čez leto svojo podobo spreminjajo njiva, zeliščni in zelenjavni vrt, vinograd in sadovnjak. Na prireditvah, ki jih Muzej Velenje pripravlja na Grilovi domačiji, se boste lahko v kakšnih
   opravilih preizkusili tudi sami. Redni gostje Grilove domačije so člani zeliščarskega in čebelarskega društva ter univerze za tretje življenjsko obdobje, ki bodo svoje znanje o sobivanju z naravo rade volje podelili z vami.

3. Na juriš na goro jurišev

   Graška gora je priljubljen cilj mnogih izletnikov, pohodnikov in kolesarjev. Osvojite jo to poletje tudi vi! S ponosom, samozavestjo, z energijo in navdihom vas ne bo navdal le opravljen vzpon, ampak tudi ogled spominskega parka in spominske sobe »XIV. divizija«, ki predstavljata eno najznamenitejših poglavij slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Graška gora simbol domoljubja in boja za svobodo ter prostor spomina ni postala po naključju. Na območju med Uršljo goro in Završami je padlo več kot tristo dvajset borcev, tu sta bila ustanovljena Štajerski bataljon in Šaleška četa, največji pečat pa je Graški gori pustila legendarna Štirinajsta udarna partizanska divizija, katere borec je bil tudi pesnik Karel Destovnik Kajuh. Ob nedavnem srečanju borcev, planincev, članov veteranskih organizacij in brigadirjev na Graški gori, so velenjski muzealci spominski park dopolnili s tajnim zemljevidom poti XIV. divizije.

4. Mali izlet do velikega spomenika

   Kavčnikova domačija v Zavodnjah nad Šoštanjem je še en lep izletniški cilj v naši dolini. Če se boste v poletnih mesecih tja namenili v soboto ali nedeljo, si boste ta izjemen spomenik slovenske ljudske arhitekture lahko ogledali tudi odznotraj. Osrednji prostor enega najstarejših lesenih objektov na Slovenskem je okoli 400 let stara dimnica z odprtim ognjiščem, ki je služilo za kuhanje in ogrevanje. Dimnica je bila delovni in bivalni prostor hkrati, pogosto so imeli v njej tudi živali. Kavčnikova domačija velja za najjužneje ohranjeno alpsko dimnico in je v Sloveniji edina tovrstna stavba, preurejena v muzej.

5. S kolesom v Šoštanj in Topolšico

   Da smo v Šaleški dolini doma dobri sosedje, priča tudi enovit sistem izposoje mestnih koles BICY, katerega postaje so urejene v Velenju in v Šoštanju. Kolesarska pot med Velenjem in Topolšico je primerna za vse starosti, še posebej, če si na poti v Šoštanju privoščite odmor. Izkoristite ga za ogled lepo urejenega Muzeja usnjarstva na Slovenskem, po katerem otroke popelje navihani usnjarski vajenec Jure. Spoznajte zgodbo o usnjarstvu, ki je od konca 18. stoletja pa vse do zaprtja tovarne usnja leta 1999 močno zaznamovalo življenje v Šoštanju. V Topolšici ne spreglejte spominske sobe v Zdraviliškem parku! Oglejte si kratek filmček o nadvse pomembnem zgodovinskem dogodku – podpisu brezpogojne vdaje nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, do katerega je prišlo 9. maja 1945 v Topolšici. Veselite se miru, veselite se svobode, veselite se poletja!

Vabljeni!