Na dan 2. marca je dosegel nov absolutni minimum in pokriva le še 14.478.000 km². Če količina ledu letos ne bo več narasla, bo to doslej najmanjša površina arktičnega morskega ledu zabeležena v zgodovini.

Rekordno mala površina ledu ima velik vpliv na arktične živali in rastline. Nove mame polarnih medvedov, ki so v tej zimi skotile mladiče, prihajajo iz svojih brlogih in po dolgem postu potrebujejo hiter dostop do ledu, da bi se nahranile in si povrnile moči.

»Letos je eno najbolj ekstremnih let, kar sem jih doživel,« je dejal Jon Aars, raziskovalec polarnih medvedov z Norveškega polarnega inštituta, katerega terensko delo na norveškem otočju Svalbard delno podpira tudi WWF.

Aars pričakuje, da bo to pomlad opazil manj samic polarnih medvedov, ki bodo prišle do obale iz svojih brlogov. »Položaj je zelo slab v vzhodnih delih arhipelaga, kjer smo tradicionalno imeli največ brlogov. To pomeni, da medvedi zelo težko pridejo do teh območij,« je dejal Aars, ki pričakuje, da se bo nizka raven ledu odrazila tudi na tjulnjih, glavnemu plenu polarnih medvedov, ki prav tako potrebujejo led, da skotijo svoje mladiče.

»To leto bo obeležila še ena mračna statistika neprekinjenega izginjanja arktičnega morskega ledu, z velikimi posledicami za živali, rastline in vremenske razmere na severni polobli,« je dejala Samantha Smith, vodja WWF-ove globalne pobude za podnebje in energijo. »Če smo potrebovali opozorilo, smo ga dobili: vlade, podjetja in mesta morajo takoj začeti z izvajanjem podnebnih zavez, sprejetih na pogajanjih znotraj ZN v decembru.«

Konec lanskega leta so vlade na sestanku v Parizu sprejele sporazum, ki postavlja temelje za dolgoročno prostovoljno prizadevanje za boj proti podnebnim spremembam. Pariški sporazum vključuje dolgoročni cilj za omejitev naraščanja temperature precej pod 2 °C in se sklicuje na cilj 1,5 °C. S tem so vlade poslale močen signal, da so se zavezale slediti najnovejšo znanost.

Pariški sporazum je prvi sporazum, ki združuje vse narode v skupnem boju proti podnebnim spremembam na podlagi svojih preteklih, sedanjih in prihodnjih obveznosti.

»Kot kažejo najnovejša znanstvena spoznanja o Arktiki, ni druge možnosti kot izvajanje podnebnih zavez. Zaustaviti moramo stalno uničevanje občutljivih ekosistemov našega planeta in začeti graditi novo in obnovljivo prihodnost,« je dejala Smith.

Prejšnji teden sta se Kanada in Združene države dogovorili za izvajanje več pobud za Arktiko, in poudarili, da je potrebno sprejeti ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in ohranjanje Arktike, da bi zmanjšali vpliv sprememb, ki smo jim priča.

Vlade se bodo sestale 22. aprila na sedežu ZN v New Yorku, da bi se dale prve podpise na nov globalni podnebni sporazum. Na ta dan praznujemo tudi na dan Zemlje.

WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: https://adria.panda.org/sl/.