Na spletni strani civilne iniciative so pojasnili, da je njihov cilj 50.000 podpisov, “saj se 50.000 bolje sliši in vidi kot 47.400, ko bomo predali peticijo za vpis pravice do vode v ustavo”. S tem bi peticijo podpisalo 2,5 odstotka državljanov.
V civilni iniciativi poudarjajo, da pravica do vode v slovenski ustavi ni dovolj dobro definirana, “hkrati pa smo priča pritiskom korporativnega kapitala na privatiziranje vseh virov, ki imajo potencial zaslužka”. Po njihovem se na področju oskrbe z vodo in vodnimi viri v Evropi in Sloveniji dogaja “nekaj strašljivega”.
Pobuda za vpis pravice do vode v ustavo je bila dana že maja 2013 in marca 2014 je skupina 35 koalicijskih poslancev s pobudnikom Branetom Golubovićem vložila predlog za spremembo 70. člena slovenske ustave, v katero bi se zapisalo, da ima vsakdo pravico do pitne vode in da se oskrba s pitno vodo za prebivalstvo opravlja kot neprofitna javna služba. Na žalost so se pred odločanje zgodile predčasne volitve, so pojasnili.
Aprila 2015 je bil identičen predlog z drugimi podpisniki za spremembo ustave ponovno vložen. “Mineva eno leto od vložitve predloga, a javnost ne ve, kaj se z njim dogaja. Kdo ga podpira, kaj se dela, kdaj se pričakuje odločanje, ipd. To je neodgovorno,” poudarjajo v iniciativi.
Rešitev je po njihovem v hitrem in odločnem ukrepanju državnega zbora. Zato v civilni iniciativi pozivajo poslanke in poslance, da pospešijo že začeti postopke za spremembo ustave in zaščitijo vodooskrbe pred podeljevanjem koncesij ter o svojih korakih ažurno obveščajo javnost.
Podeljevanje koncesij v Sloveniji
V civilni iniciativi poudarjajo, da se v Sloveniji koncesije za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in rabo vode za živilsko/prehrambno industrijo že podeljujejo tudi tujim multinacionalkam.
»Verjetno je malo vas zasledilo, da so na predzadnji dan 2015, na ministrstvu podelili 30 koncesij za črpanje vode. Ponovno so si dovolili razpolagati z naravnimi viri vode, ki so last vseh državljanov, ne pa samo njihova lastnina. Te koncesije se podeljujejo že več let. Da ne bo pomote, to ni povezano z delom slovenskih EU poslancev, gre za lokalne odločitve.
V Sloveniji je že nekaj primerov (Laško, Sevnica, Brežice, Ptuj), kjer državljani Slovenije plačujejo cca. 30% višji prispevek za vodo, kot v ostalih mestih. Za čiščenje voda pa plačujejo korporaciji WTE 2,8 krat več kot občani Ljubljane,« med drugim pišejo na svoji spletni strani.
