Nujen bo sestop

Družbena odgovornost je pač nekaj, kar novodobne »japijevske strukture« enostavno smatrajo zgolj kot nepotreben in odvečen strošek.

Umeščanje energetskih objektov v prostor dandanes več ni mogoč brez razumevanja in podpore lokalnega prebivalstva. Prav tako je jasno, da vsaka, pa najsi bodi še tako »ekološka« proizvodnja povzroča določeno degradacijo okolja. Kdo bi se tega bolj zavedal, kot ljudje v Saleški dolini? Ob poplavah leta 2012 smo na DEM še kako bili poplačani za dober odnos z lokalnim prebivalstvom. Gasilska društva so nesebično pomagala reševat »naše« objekte pred najhujšim. Dandanes pa tem okolju, brez »žegna« iz Ljubljane ne moremo donirati niti centa. Podobno je seveda pri vas. Tukaj se seveda postavi vprašanje ali je naša borba za selitev sedeža v Maribor ter ohranitev poslovnih enot v Velenju in Novi Gorici res tako nesmiselno za lokalna okolja. Resda so donacije in sponzorstva majhen del poslovnih aktivnosti skupine HSE, ki pa za okolja v katerem delujemo tudi v tem pogledu niso zanemarljiva. Tukaj so seveda tudi dobro plačana delovna mesta, zaposlovanje mladih strokovnjakov, razvojne možnosti družb – zunanjih izvajalcev … Dejstvo pa je, da skupina HSE v Ljubljani z prav ničemer ne »degradira« okolja. Nudi pa kar nekaj dobro plačanih delovnih mest. Tako bi se krovna družba morala družbeno dogovorno ravnat predvsem do okolij, kjer so proizvodni objekti. Pa temu seveda ni tako. Ne le, da odvisnim družbam preprečuje sponzorirati kulturne in športne aktivnosti ali jih vsaj zminimalizira.

Sredstva, ki jih kot krovna družba nameni za te stvari, v glavnem razdeli v prestolnici, kar je razvidno na https://www.hse.si/si/hse/politika-vodenja

DONACIJE HSE maj 14 – jan 16 – primerjava LJ-MB

Žal je zgodba podobna (malenkost manj – 70 % teh sredstev ostane v prestolnici)  tudi z ELES-om, ki je tudi »vseslovenska« družba

Ali je res tako vseeno, kjer so sedeži teh družb? Po moje ne.

O tem, da pa krovna družba odloča o prav vsem, kar je poslovnega v skupini in kako neodgovorno to počne, pa rajši ne bi izgubljal besed.

Vlado Šega