Razstava Patrika Dvorščaka Purum Lutum

V znak protesta masturbiram, mešana tehnika na platnu
Galerija Velenje

Protislovje »čistega blata« kot ključ umetnikovega sveta

Velenje, 3. decembra ‒ V Galeriji Velenje so na Ta veseli dan kulture odprli novo razstavo akademskega slikarja Patrika Dvorščaka z naslovom Purum Lutum. Kot je ob otvoritvi poudaril vodja galerije Matic Veler, že naslov razstave – v prevodu »čisto blato« – nosi protislovje, ki je ključno za razumevanje umetnikovega izraznega sveta. Latinska besedna zveza povezuje navidez nezdružljivo: čistost in umazanijo, vzvišenost in razkroj, svetost in profano. Razstava združuje olja na platnu, mešane tehnike in prostorske inštalacije, skozi katere umetnik raziskuje psihološka stanja sodobnega posameznika. Njegova dela izhajajo iz natančnega opazovanja notranjih impulzov, ki oblikujejo človekov jaz, predvsem pa razkrajajo meje med notranjim in zunanjim svetom. Umetnik, kot pojasnjuje kustos Veler, ne provocira – odpira prostor razmisleka o človeku, ki se nenehno prepleta med željo po nadzoru in izkušnjo izgube, med telesnostjo in transcendenco.

Figuralika med ranljivostjo, grotesko in sodobno tesnobo

Dvorščakova ekspresivna figuralika nosi močno psihološko napetost. Figure na njegovih platnih so hkrati ranljive in groteskne, zaznamovane z ironijo, trpljenjem in telesnim spominom. Prostor slike deluje kot prizorišče notranjega razkola, kjer se posameznik sooča z iluzijo kontrole, s sodobno tesnobo ter z družbenimi konstrukti, ki oblikujejo njegovo realnost. Umetnik to napetost pretvarja v direkten, visceralni likovni izraz – zgoščen v barvo, formo in gesto. Purum Lutum tako postane metafora očiščenja skozi stik z nečistim. Blato ni simbol padca, temveč snov, iz katere vznikne spoznanje. Dvorščakovo delo predstavlja pot navznoter – k sprejemanju ranljivosti, telesnosti in senčnih delov človekove psihe. Umetnik ne išče harmonije, temveč razumevanje nereda, ki nas oblikuje. V tej dvojnosti med čistostjo in razpadom se vzpostavljata njegova estetika in njegova etika.
Razstava obiskovalca ne pomirja – vabi ga, da vstopi v prostor, v katerem umetnost ne olepšuje, temveč razgalja. Prav zato odpira možnost za globlje doživetje sebe in sodobnega časa.