Velenje, 9. septembra - Knjižnica Velenje letos praznuje 20 let delovanja na sedanji lokaciji v središču mesta. V dveh desetletjih se je uveljavila kot eno najpomembnejših kulturnih in družbenih središč v Šaleški dolini ter postala ena najbolje obiskanih knjižnic v Sloveniji. Jubilej so obeležili z razstavo, pogovornim večerom in druženjem, na katerem so se obiskovalci skupaj z dolgoletnimi sodelavci, nekdanjimi vodji in predstavniki mesta spomnili prehojene poti ter spregovorili o prihodnosti knjižničarstva v digitalni dobi.
Direktor knjižnice Drago Martinšek je ob jubileju poudaril, da je knjižnica mnogo več kot le prostor za izposojo knjig – je prostor srečevanja, izmenjave mnenj in ustvarjanja skupnosti. Programi za otroke, sodelovanje s šolami ter številni kulturni dogodki dokazujejo, da je že dolgo presegla svojo osnovno vlogo. Posebno vrednost ima tudi njena lega v središču mesta, saj je tako dostopna vsem generacijam. »Digitalizacija je naredila svoje,« je dejal Martinšek. »Branje med srednjo generacijo nekoliko upada, a na srečo imamo zelo dobro sodelovanje z vrtci in osnovnimi šolami, kjer otroke učimo spoštovanja do knjige. Zelo aktivni pa ostajajo tudi starejši bralci – skupina 50+, ki je med najbolj zvestimi obiskovalci.«
V ospredju praznovanja je bilo tudi vprašanje bralne kulture. Digitalizacija in družbena omrežja so spremenili navade ljudi, kar se pozna predvsem pri srednji generaciji, medtem ko otroci in starejši še vedno veliko berejo. Tudi župan Peter Dermol vidi izzive, a hkrati priložnosti: »Bralna kultura se spreminja. Veliko ljudi danes raje kot knjige lista po družbenih omrežjih. A kot družba se moramo zavedati, da knjiga nosi posebno vrednost – gre za osebnostni razvoj posameznika in gradnjo vrednot. Prav zato sem ponosen, da imamo v Velenju knjižnico, ki ni le izposojevalnica, ampak prireja številne dogodke, s katerimi ljudi osvešča in bogati kulturni prostor.«.
Nekdanji direktor Vlado Vrbič se je spomnil, kako je knjižnica pred selitvijo delovala v premajhnih prostorih galerije, kjer ni bilo prostora za čitalnice in razstave. Nova stavba, odprta leta 2003, je omogočila razmah knjižničarstva in širitev enot v Šmartnem ob Paki ter Šoštanju. Ostaja prepričan, da je velenjska knjižnica najlepša v Sloveniji.
Še dlje v preteklost se je ozrl dolgoletni vodja knjižnice Lado Planko, ki je spomnil na čas, ko je bila knjižnica v senci drugih potreb mesta. Prelomnico so prinesla sedemdeseta leta, ko se je spremenil sistem financiranja kulture. »Ko sem leta 1995 prišel v službo, sem padel naravnost v prvi val digitalizacije. Treba je bilo vzpostaviti nove baze podatkov, izobraziti zaposlene, uvesti računalniško čitalnico. To so bile velike spremembe, a nujne. Danes lahko rečem, da je Knjižnica Velenje ena najbolj živahnih in dejavnih knjižnic – resnično središče kulturnega življenja« pove Planko.
Knjižnica Velenje ponuja mnogo več kot izposojo knjig. Na voljo so elektronski in avdioviri, prilagojeno gradivo za lažje branje ter številne razstave in dogodki. Prav zato jo obiskovalci doživljajo kot prostor, ki bogati kulturno življenje mesta in povezuje skupnost. Ostaja prostor, kjer se srečujejo generacije, ideje in vizije prihodnosti. Je dokaz, da knjiga, kljub izzivom sodobnega časa, še vedno živi in združuje ljudi.
Ob jubileju so odprli tudi razstavo, ki bo na osrednjem razstavišču na ogled do 4. oktobra.
