Folklorna skupina Oštarija iz Bočne že več kot desetletje združuje ljubitelje slovenskega plesa, pesmi in druženja. Med najbolj zavzetimi člani skupine je gotovo Tilen Mlačnik, harmonikar, korepetitor in mentor, ki s srcem živi za folkloro. »Najprej je bila to večja skupina, nato so se starejši člani nekoliko umaknili in nastala je nova zasedba, ki sem se ji tudi sam hitro pridružil kot muzikant.« 
Za folkloro ga je navdušilo vse – glasba, ples, petje in predvsem močno prijateljstvo med člani. »Bil sem najmlajši med njimi, star komaj 16 ali 17 let. Potem sem šel študirat v Maribor in tam nadaljeval s plesom. A domov sem se vedno vračal – folklora me je preveč prevzela.« 
Skupina Oštarija ima redne tedenske vaje, ki niso le priložnost za piljenje korakov, temveč tudi za krepitev prijateljstva. »Po vajah se vedno usedemo, malo zapojemo, kaj prigriznemo. Luštno je, res. To je veliko več kot le ples – je način življenja,« pove Tilen. Folklora je po njegovem mnenju tudi odličen način za ohranjanje kondicije in bistrih misli: »Pri teh letih smo še vedno poskočni in zbrani, in to gotovo zaradi plesa!« Skupina redno nastopa po Sloveniji – od lokalnih prireditev do večjih dogodkov. Najmlajša članica je violinistka, stara okoli 23 let, najstarejši član pa šteje že več kot 70 pomladi. »To kaže, kako raznolika in povezana skupina smo,« pravi Tilen.

Družina – ne le skupina

Skupina je lani praznovala 10. obletnico delovanja, ki je bila zelo čustvena. »Takrat sem res dojel, koliko mi pomeni ta skupina. Skupaj smo rasli, se učili, praznovali in podpirali drug drugega. Postali smo prava mala družina,« iskreno pove Tilen, ki je pred kratkim zaključil tudi magistrski študij. »Vedno so me spodbujali, mi dali kak nasvet – tudi kakšna solza se je utrnila na obletnici.« 
Tilen v skupini ne igra le harmonike, temveč pomaga tudi kot mentor. »V zadnjem času pomagam pri vajah Janezu in Veri Oštir iz Velenja, dvema vrhunskima plesalcema in učiteljema tovrstnega ljudskega izročila, ki sta Oštarijo pripeljala do 10. obletnice. Malo učim, svetujem. Sem korepetitor, pa tudi skupaj z vodjo določava, katere pesmi bomo igrali, katere plese bomo izvajali.« 
Folklora je več kot le tradicija – je srce skupnosti, mladost v gibanju in vez med generacijami. Njihova zgodba kaže, kako lahko z veliko predanosti ustvarimo veliko melodij prijateljstva.