Velenje, 8. maja – Na srečanju partnerjev evropskega projekta Danube Dance Allliance, ki ga je pripravil Festival Velenje, so se med 6. in 8. majem zbrali predstavniki osmih institucij iz šestih držav – Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Bolgarije in Madžarske, ki sodelujejo v projektu. Skupaj bodo pripravili več koprodukcij, ki bodo zaokrožile po sodelujočih državah, cilj projekta pa je spodbujanje sodobnega plesa in povezovanje plesalcev v širši regiji.
V Galeriji Velenje so pripravili okroglo mizo, ki je odprla vprašanje, kaj lahko ples ponudi za višjo kakovost življenja posameznikov in družbe ter odprli razstavo fotografij avtorice Ksenije Mikor, ki Balkan Dance Project skozi fotografsko oko spremlja že vse od začetka.

Sodelovanje lokalnih umetnikov

Špela Pavli Perko, direktorica Delavskega doma Trbovlje kot nosilca projekta, je na novinarski konferenci dejala, da je cilj projekta dvigniti raven sodobnega plesa, združili pa ga bodo z različnimi inovativnimi postavitvami in koprodukcijami. »Želimo si tudi, da bi bil projekt odskočna deska za dolgoročno sodelovanje ali tudi poslovni model osmih partnerjev. Povzdignil bo tudi kulturno dediščino, ponudil žive predstave, prek VR očal in v hibridni obliki obeh. Prinesel bo sodelovanje lokalnih umetnikov in mednarodno povezovanje, predstava pa bo videna na petih uveljavljenih festivalih in še novih.«
Mojca Majcen, plesalka in predstavnica projekta Balkan Dance Project, je dejala, da je v sklopu Balkan Dance Projecta nastalo že 13 plesnih produkcij, ki so vključile več kot 40 plesalcev, povezale več kot 12 koreografov. »Povezali smo šest držav in plesali v več kot 30 gledališčih, izvedli smo več kot 100 gostovanj, ogledalo si jih je več kot 20.000 gledalcev. Osnovna ideja pa je združevanje perspektivnih mladih, že uspešnih ali neuveljavljenih umetnikov.«

Potencial za nove investicije

Kot je povedala Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, jim je pri prijavi projekta na razpis pomagala Mateja Softić, soustanoviteljica in partnerka v Zavodu Iskriva. Projekt je nastal na pobudo mednarodne plesne platforme Balkan Dance Project v sodelovanju z mrežo New European Bauhaus on the Danube in ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Kreativna Evropa. Skupna vrednost projekta je 1,093 milo EUR, Evropska unija pa sofinancira 70%, in sicer dobrih 765 tisoč EUR.
»Ti dve platformi bosta povezali urbaniste, inženirje, finančni sektor in civilno družbo v želji, da poženemo nove vrednote in nove poglede na razvoj lokalne skupnosti. Pa tudi to, kaj kultura in umetnost prispevata k temu, da so mesta privlačnejša za delo in življenje. Ples kot medij odkriva potencial krajev, investicij, saj bodo predstave izven odrov, na mestih, ki so nekoč bila center družabnega ali gospodarskega življenja, a so morda malo pozabljena in bi jih lahko znova oživili.«

Zaščitni in čustveni znak Velenja

Ena od takšnih lokacij bo tudi Muzej premogovništva Slovenije, ki jo je izbrala hrvaška koreografinja Maša Kolar. Muzeja ocenjuje kot zaščitni – tudi čustveni – znak Velenja. Ogled muzeja, predvsem njegov podzemni del, je nanjo naredil močan vtis in ni ostala ravnodušna. »Začutila sem žrtvovanje – individualno in kolektivno in zato menim, da bo fokus mojega ustvarjanja prav to: občutek žrtve, ki so jo telesno in moralno dali ti hrabri, čudoviti delavci, rudarji za dobrobit lokalnega prebivalstva.«
Kot je izpostavila, se v podzemlju ni počutila dobro, se je pa pri sprehodu skozi scene muzeja skušala poistovetiti z rudarji. »Obiskovalec se skozi prostor sprehodi, rudarji pa so tam več ur delali, težko delali, v temi, prahu kot krti … to si težko predstavljam in »svaka čast jim«.«

Tema: Individualna žrtev za dobro družbe

Plesni projekt in muzej povezuje ambivalentnost, saj ima Premogovnik Velenje že kulturo spomina in hkrati je še aktivno podjetje. »To je zelo zanimiva situacija. Tudi naš projekt je ambivalenten – imel bo živo predstavo, hkrati pa bomo s pomočjo VR očal arhivirali kulturni spomin,« je dejala in pohvalila zasnovo projekta, ki ustvarjalcev ne sili v končni izdelek kot enkratno predvajano predstavo, ampak da se poglobijo v prostore in imajo čas, da ustvarijo koreografije s slovenskimi plesalci.
»Predstava bo torej šele nastala, in to se vedno zgodi na neko tematiko. Te do »včeraj« nisem imela, po obisku muzeja pa jo imam – individualna žrtev za dobro družbe, in to je tema, ki se po mojem mnenju danes zapostavlja. Prav to pa muzej premogovništva zelo celovito in čustveno prikazuje,« se Maša Kolar projekta veseli, a hkrati zaveda, da ne bo enostaven, temveč bo organizacijsko, produkcijsko in tudi umetniško kompleksen.
Pomemben del projekta je zahteva, da se vanj vključi lokalno prebivalstvo, in to se zdi Maši Kolar zelo pomembno. »To sodobnemu plesu danes manjka. Namreč občinstvo in da senzibiliziramo družbo za gibanje in ples,« pojasni.
V njeni predstavi bosta zagotovo nastopila dva plesalca – Mojca Majcen in Luka Ostrež – lahko pa vanjo vključi še dva. »Ali jih bomo izbrali z avdicijo ali kako drugače, še ne vem. Vsekakor pa bosta slovenska plesalca, kar mi je všeč, ker z njimi še nisem delala in se tudi tega veselim.«
Maša Kolar se zdaj podaja na pot ustvarjalnosti, v novembru naj bi začeli predstavo pripravljati, predstavljena bo spomladi 2026. »Delali bomo po fazah in na voljo imamo čas, to pa vrednost, ki je ustvarjalci v današnjem času nimamo pogosto – vedno se hiti.«