Svetovni dan lutk, 21. marec, je posvečen lutkovni umetnosti in njenemu neprecenljivemu pomenu v kulturi in izobraževanju. Ta dan praznujemo ustvarjalnost, domišljijo in izvirnost, ki jih lutke prinašajo v gledališče, ter poudarjamo njihovo vlogo pri razvoju čustvene in miselne inteligence otrok.

Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Alice Čop, režiserko, scenaristko, dramaturginjo, pedagoginjo igre in prevajalko v Lutkovnem gledališču Velenje. Po njenem mnenju lutkovna umetnost ni le pomemben umetniški izraz, temveč tudi izobraževalni pripomoček. Z lutkami se otroci učijo soočati z različnimi čustvi, situacijami in vrednotami, hkrati pa spodbujajo svojo domišljijo in ustvarjalnost.

Lutkovno gledališče kot most med otrokovim notranjim in zunanjim svetom

Alice Čop meni, da lutke ne ponujajo le zabave, ampak tudi globoko izkušnjo, ki otroke spodbuja k razmišljanju, učenju in razvoju. »Lutkarstvo je resnično posebna umetniška oblika, ki ima globok pomen tako za otroke kot za kulturo na splošno. Omogoča otrokom, da vstopijo v svet domišljije in skozi igre z lutkami razvijajo svojo kreativnost, čustveno inteligenco in razumevanje sveta. Lutke postanejo njihov »prijatelj«, kot ga imenujejo psihologi, saj otroci z njimi animirajo in ustvarjajo svojo igro, kar je podoben proces kot pri pravih lutkarjih.

Lutkovno gledališče je lahko most med otrokovim notranjim in zunanjim svetom gledališča, saj je zanj nekaj zelo naravnega, skorajda že prepoznavnega. Z lutkami se otroci povežejo na način, ki jim omogoča globoko čustveno in intelektualno izkušnjo. Zato ni presenetljivo, da so lutke otrokom tako blizu, saj že od malih nog ustvarjajo z njimi svoj domišljijski svet. Za lutkarje pa lutkovno gledališče pomeni več kot le umetnost.«

Kot pravi režiserka, je to »večni otročji svet« – z ljubeznijo in strastjo se posvečajo animiranju lutk, kar zahteva veliko srčnosti in duše. »Da si lutkar, pomeni imeti posebno pozornost do detajlov in občutka za ustvarjanje nečesa živega iz mrtvega materiala. A hkrati se zavedamo, da lutke niso samo za otroke, saj so tudi odrasli, ki so še vedno zaljubljeni v lutkovno umetnost, in vedno znova obiščejo lutkovne predstave, bodisi s svojimi otroki bodisi zaradi same ljubezni do te umetnosti.«

Kako nastajajo lutke?

»V tesni povezavi z zgodbami, ki jih izberemo za predstave. V Lutkovnem gledališču Velenje imamo dve premieri letno, pri čemer decembra predlagam več različnih zgodb, izmed katerih z Barbaro Pokorny, direktorico Festivala Velenje, izberemo najbolj primerne za prihodnjo sezono. Na izbiro vpliva predvsem narava zgodbe in liki v njej. Tako za klasične zgodbe, kot je Princeska na zrnu graha, izberemo marionete, saj so primerne za elegantno, natančno animacijo. Za bolj zabavne in komične predstave (Tri prašičke) pa uporabimo druge vrste lutk, kot so ročne lutke ali lutke na palicah,« odgovarja Alice Čop, ki poudari, da vsaka predstava zahteva poseben pristop k izbiri lutk.

»Recimo za predstavo o treh prašičkih smo se odločili za večje ročne lutke z velikimi usti, medtem ko smo pri predstavi Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici uporabili lutke iz kuhalnic in lesenih vilic, da smo zgodbo naredili zabavnejšo in bolj igrivo. Tako se vedno prilagajamo zgodbi in likom ter izberemo najbolj primeren tip lutke za vsak poseben trenutek.«

Lutke so čarobna umetnost, ki navduši vse generacije

»Največje veselje je, ko otroke uspemo prepričati, da je lutka živo bitje. Ena od najlepših izkušenj je bila, ko je eden izmed otrok po predstavi pristopil in vprašal, če lahko govori s čarovnico. Ta trenutek, ko otrok verjame v magijo lutk, je neprecenljiv,« je prepričana Alice Čop, ki se ji zdi pomembno tudi to, da so njihove predstave namenjene širokemu spektru starostnih skupin, kar se lepo vidi, ko na predstavo pridejo tudi dojenčki, ki še niso dopolnili prvega leta, in starejši obiskovalci, ki prav tako uživajo v lutkovni umetnosti.

»Na repertoarju imamo kar 16 različnih predstav od 42, ki so primerne za različne starosti, vsaka pa je oblikovana tako, da ponuja nekaj za vsakogar. Poleg tega Lutkovno gledališče Velenje pogosto gostuje po vsej Sloveniji – od Kočevja in Sežane do Celja, Maribora, pa tudi v Italiji in Avstriji. Veselimo se tudi številnih nastopov na različnih festivalih, kot so Pisani balon, Pivo in cvetje, na Lentu, Ani Desetnici. Potovanja in gostovanja so del naše vsakodnevne realnosti, vendar pa vsaka predstava prinese nove izzive in veselje, ki ga delimo z občinstvom,« sklene Alice Čop.


Foto Princeska na zrnu graha