Za začetek uradnega srednješolskega glasbenega izobraževanja štejejo šolsko leto 1993/1994, ko je glasbena šola dobila koncesijo za izvajanje programa glasba: inštrumentalist, pevec. S koordinatorko med gimnazijo in glasbeno šolo, muzikologinjo Urško Šramel Vučina, ki poučuje zgodovino na umetniški gimnaziji, smo govorili o razvoju programa skozi pretekla desetletja, o privilegiju, da glasbeno smer imamo, pa o izzivih, s katerimi se srečujejo ter tudi o motivaciji mladih in aktivnostih, ki jih pripravljajo v prazničnem letu.
Kako ste videli in doživljali razvoj šole skozi pretekla desetletja?
Velenje sicer velja za mlado mesto, ki pa je zelo zgodaj dobilo glasbeno šolo ‒ pred dvema letoma smo slavnostno praznovali njeno 70-letnico. Najprej je v Velenju delovala nižja glasbena šola, na kateri so se sprva mladi učili igranja samo posameznih inštrumentov, ustanova pa je (tako kot Velenje) hitro rasla in se razvijala. Poseben zagon je dobila v času ravnateljevanja mag. Ivana Marina. Pri pripravi na praznovanje sem brskala po arhivih in v celjskem zgodovinskem arhivu našla zanimive dokumente, ki med drugim pričajo o tem, kako vizionarsko je razmišljal takratni ravnatelj. Tako so na glasbeni šoli že leta 1975, ko je šola še delovala v prostorih Doma kulture Velenje, natančno dodelali predlog Delovni skupnosti Rudarskega šolskega centra Velenje, da v okviru svojih srednjih šol odpre s šolskim letom 1975/1976 tudi oddelek Srednje glasbene šole. Načrtovali so tako vokalno-instrumentalni kot teoretsko-pedagoški oddelek. Do uresničitve želje je bilo treba še precej počakati. Najprej na gradnjo glasbene šole, ki se je uresničila sredi 80. let, nato pa je šele z novo državo prišla priložnost tudi za srednješolske glasbene programe zunaj Ljubljane in Maribora. Tako štejemo za začetek uradnega srednješolskega glasbenega izobraževanja v Velenju šolsko leto 1993/1994, ko je glasbena šola dobila koncesijo za izvajanje programa glasba: inštrumentalist, pevec. Prvih pet let je šolanje potekalo v okviru koncesije na Glasbeni šoli Velenje, nato pa se je šola uspešno povezala s Šolskim centrom Velenje in gimnazijo ter začela z izobraževanjem na tako imenovani umetniški gimnaziji. Šola je v treh desetletjih spisala veliko zgodbo. Na njej so učili in učijo izjemni profesorji, ki kar naprej iščejo in raziskujejo nove priložnosti za kvalitetno delo.
Privilegij je, da imata Velenje in Šaleška dolina glasbeno smer Umetniške gimnazije. Mnoga mesta in regije tega nimajo. Kakšna je dodana vrednost za lokalno skupnost, za razvoj talentov mladih?
Res je, v Sloveniji deluje le pet srednjih šol, ki se ukvarjajo s tem programom, in lahko smo zelo hvaležni, da je velenjska med njimi. Šola mladim ponuja priložnost, da razvijejo svoje glasbene sposobnosti, ne samo v tehničnem smislu, ampak tudi s krepitvijo samozavesti, discipline in vztrajnosti, ki so ključne za osebni razvoj. Šola tako sodeluje pri oblikovanju bogatejše, bolj povezane in kreativne skupnosti.
S katerimi izzivi se srečujete?
Na eni strani so izzivi pri delu s srednješolsko populacijo vedno motivacija, vztrajnost, predanost, po drugi strani pa se srečujemo tudi s specifičnimi okoliščinami mesta, ki po eni strani nudi kvalitetne prostore za delo, po drugi pa se včasih soočamo z izzivi pri organizaciji in koordinaciji bivanja, prevoza, prehrane …
Kako danes motivirati mlade za glasbo, instrumente? Glasbena pot zahteva precej odrekanja, vaje in prilagajanja. Kako uspete ohranjati motivacijo in navdušenje svojih dijakov?
Levji delež motivacije prispevajo profesorji individualnega pouka. Ti z dijaki preživijo največ časa, pogosto jih šolajo že od začetkov in pri tem predano opravljajo svoje poslanstvo. To delo še zdaleč ni lahko, sploh v današnji dobi nenehnih dražljajev in hitrih interakcij digitalnega sveta. Igranje na glasbila je zelo zahtevno in terja trdo delo brez bližnjic. Navdušenje ohranjamo tudi s številnimi šolskimi projekti. Med drugim nadaljujemo s tradicijo organiziranja mojstrskih seminarjev, na katere vabimo gostujoče profesorje in tako na različnih področjih širimo znanje in se nenehno izpopolnjujemo. Pomemben del šolanja je tudi sodelovanje dijakov v različnih komornih skupinah, orkestrih in zboru, pa tudi strokovne ekskurzije, ki jih zanje vsako leto pripravljamo. Letos se odpravljamo v Milano.
