Velenjčanka Astrid Ana Kljun je vsestranska umetnica, ki skozi lastno glasbo, petje, ples in igranje harfe odkriva nova glasbena obzorja
Astrid Ana Kljun se svojih najzgodnejših ustvarjalnih začetkov spominja v povezavi s plesom. »Večino dneva sem doma plesala. Na sredini dnevne sobe smo imeli nekakšen kvadrat in tam notri sem večino dneva preplesala«, se spominja Astrid. Vzporedno z obiski izraznega plesa v Glasbeni šoli Velenje pa je kmalu začela improvizirati na domačem klavirju ter peti. Po zgledu sestre je začela tudi z igranjem harfe, ki je kasneje predstavljala osrednjo vlogo na njeni glasbeni poti. V času osnovnošolskega glasbenega izobraževanja je namreč posegala po najvišjih državnih in mednarodnih nagradah na harfističnih tekmovanjih, ki jih ima v spominu kot izredno stresne situacije, ki pa so jo hkrati naučile discipline ter izkušenj na odru. »Ko smo s starši hodili na razne nastope, sem ves čas rinila na oder in želela plesati ter pokazati, kaj znam. Pri harfi danes čutim, da je šlo bolj za neko ubogljivost, dokazovanje, v primerjavi s plesom in petjem, ki sta od samega začetka zame organska«, pripoveduje. Velika ljubezen do plesa in petja namreč traja še danes.
Harfa in petje
Svojo glasbeno pot je nadaljevala s petjem in igranjem harfe na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani vzporedno s Škofijsko gimnazijo. Srednješolsko obdobje je bilo zaradi prenatrpanega urnika izredno naporno. »Od jutra do poznega večera sem bila v šoli. Zamudila sem kosilo, zamudila sem večerjo. Nobenih rednih obrokov, zelo malo spanca, zelo veliko pritiskov in tekmovanj. Človek v takem okolju ne more vaditi z ljubeznijo in kontinuiteto. V takem okolju zgubiš sčasoma tla pod nogami, vero vase in pridobivaš dvome v svoje igranje.« V zadnjem letniku srednje šole je z igranjem harfe prenehala in nadaljevala samo s petjem, s katerim je tudi uspešno naredila sprejemne preizkuse na Akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 2019 iz opernega petja magistrirala. V vmesnem času je končala tudi maturo iz harfe ter ob petju nadaljevala s študijem harfe na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Umetnost, proces ustvarjanja in inspiracija
Od nekdaj je nastopala izven okvirjev klasične glasbe in ustvarjala lastno glasbo ter jo predstavila ob različnih priložnostih. »Več novih priložnosti se je začelo sicer pojavljati, ko sem se preselila v Ljubljano. Različne zvrsti umetnosti sem odkrivala skozi celotno življenje, nove stile pa sem sicer vedno odkrivala preko nekega trenutnega navdiha. Ob takšni priložnosti sem odkrila tudi jazz petje.«
Trenutno je pevka in plesalka v restavraciji Nebo, večino svojega časa pa posveča ustvarjanju lastne glasbe, partnerju in hčerki Avi. Realizacija ustvarjanja lastne glasbe se je začela zaradi Janija Haceta, s katerim sta leta 2017 začela skupno pot, na kateri se jima je pridružil še Martin Štibernik. Skupaj so pod imenom Astrid in Avantgarden ustvarili skladbe Coconut, Sing to me in Črno pero. S komadom Sing to me se je predstavila tudi na Emi Freš, kjer je kljub visoki nosečnosti izvedla vrhunski nastop in osupnila slovensko publiko.
Kasneje je v sodelovanju z multiinstrumentalistom in svojim partnerjem Tomažem Zupančičem ustvarila še single Stanovanje, Tel Aviv, Devojke, Hey, Julie in Kostarika. Pri Singlu Stanovanje je prvič tudi izdala in zmontirala svoj videospot. Za zadnji izdan single Kostarika je zanimiv podatek, da je vokalni del posnet v enem take-u (poizkusu). Navdih za besedila in glasbo črpa iz trenutnih inspiracij, poezije, knjig, filmov in besednih iger. »Kot primer, inspiracija za besedilo singla Kostarika so naključno izbrane besede iz knjige, napisane po vrsti v srbohrvaškem jeziku.« Astrid se trenutno ukvarja z raznovrstnimi spektri umetnosti, še posebej z režijo. Devojke so namreč prvi videospot, ki ga je sama režirala in producirala. Zadnji Single Kostarika je del triptiha, po inspiraciji knjige Marine Abramović. V prihodnosti torej pričakujemo še dva singla (dva dela triptiha), posneta v različnih jezikih.
