Ta je v ljudskih verovanjih nekoliko manj znan kot sv. Marjeta. Zaradi stareozavezne legende, ki čisto na kratko pove, da je po Elijo, ko je prečkal reko Jordan, prišel ognjeni voz in »Elija je šel v viharju proti nebu«. To celo nakazuje, da je sv. Elija zasedel mesto, ki ga je v slovanskem verstvu zavzemal najpomembnejši bog gromovnik Perun, pa tudi v grškem svetu je kar dvajset vrhov, ki nosijo Elijevo ime, ker so od tam pogosto prihajale nevihte z gromom in s strelo. Zamolčali so njegov god in ko je Boga vprašal, kdaj bo njegov god, mu je rekel, da ga še dolgo ne bo, ko pa ga je prišel vprašat spet drugič, mu je dejal, da je že zdavnaj mimo. Tako so Eliji preprečili, da bi na god od veselja tako grmel, da bi se vse treslo. Kadar pa le grmi in treska, takrat sv. Elija dobi priložnost in se v ognjeni kočiji vozi po nebu in preganja hudiča, ki je njegov veliki nasprotnik.