Domače politične stranke čaka letos trojček volitev: ob parlamentarnih, ki bodo aprila, še lokalne in predsedniške. Pri iskanju denarja za pokrivanje stroškov kampanj jih omejuje zakon, ki prepoveduje, da bi nakazila prejemala od podjetij. Prav tako se politične stranke ne smejo financirati iz tujine. Toda nekatere so očitno že poiskale obvode, s katerimi bi te prepovedi zaobšle.
Zavod Iskreni, ki je ideološko, politično in kadrovsko tesno povezan z vladno Novo Slovenijo (NSi), je sredi lanskega leta najel dobrih 400.000 evrov vredno posojilo pri ljubljanskemu podjetju AbPhage. To je v lasti oseb iz kroga podjetnika Aleša Štrancarja, dolgoletnega direktorja ajdovskega podjetja Bia Separations in simpatizerja NSi, ki redno nastopa na strankarskih dogodkih in v njenih medijih. Šlo je za posojilo, ki je zelo ugodno za prejemnika. Kot razkrivajo dokumenti, mora Zavod Iskreni denar v mesečnih obrokih po 1125 evrov vrniti do leta 2051, pri čemer mu zanj ne bo treba plačevati obresti.
Podjetje AbPhage tako z denarjem, ki ga je posodilo Zavodu Iskreni v treh desetletjih ne bo zaslužilo nič. Še več: nekateri indici kažejo, da bi lahko denar, ki ga je prejel Zavod Iskreni, izviral iz tujine. To pa pomeni, da bi moralo nakazilo zanimati tudi računsko sodišče, ki je zadolženo za preverjanje financiranja političnih strank, in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK).