Velenje, 12. februarja ‒ Prvi Poslovni espresso ob Velenjskem jezeru v tem letu je združil predstavitev projekta Re-start, drugih aktualnih razvojnih projektov, delovanje Energetske agencije Kssena ter načrtov Kemijskega inštituta, ki v Velenju vzpostavlja raziskovalni laboratorij. Dogodek je bil namenjen povezovanju gospodarstva, izobraževalnih ustanov in razvojnih institucij v času prestrukturiranja Šaleške doline po izstopu iz premoga.

Laboratorij Kemijskega inštituta za biorafinacijo biomase

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je poudaril, da so projekti usmerjeni predvsem v krepitev kompetenc zaposlenih in pomoč podjetjem pri prilagajanju na nove razmere. Konzorcij, v katerem sodelujejo še Ljudska univerza Velenje, Invel in Novus, bo aktivnosti projekta Re:Start izvajal do leta 2029, cilj pa je povečati konkurenčnost delavcev in podjetij v regiji. Po njegovih besedah bo imel pomembno vlogo tudi prihod Kemijskega inštituta v Velenje, saj bo laboratorij biorafinacije biomase predstavljal dodatno razvojno podporo podjetjem in novo priložnost za sodelovanje gospodarstva z raziskovalno-razvojnim okoljem. Laboratorij bo deloval v Tehnološkem parku TecHub, projekt pa se financira iz Sklada za pravični prehod. Namenjen bo razvoju tehnologij za predelavo in valorizacijo biomase kot trajnostne alternative fosilnim gorivom in je del prestrukturiranja premogovnih regij. Raziskovalka Kemijskega inštituta, odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo Urška Dermol je pojasnila, da prihod laboratorija v Velenje pomeni predvsem širitev znanja in raziskovalno-razvojnih dejavnosti v regiji, kjer takšnih dejavnosti primanjkuje. Po njenih besedah bo projekt prinesel tudi nova delovna mesta, v začetni fazi naj bi zaposlili približno deset strokovnjakov s področij kemije, biotehnologije in sorodnih ved, torej delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. »V laboratoriju bomo izvajali raziskave biorafinacije biomase, ki prispevajo h krožnemu, trajnostnemu in nizkoogljičnemu gospodarstvu. Gre za perspektivno področje. Prihod raziskovalcev v Velenje je predviden prihodnje leto, zaključek projekta načrtujemo avgusta 2027, laboratorij pa bo opremljen z najsodobnejšo raziskovalno opremo.«

Nenaden dvig minimalne plače gospodarstvo dodatno obremenjuje

Plankelj je opozoril tudi, da je Gospodarska zbornica Slovenije do zadnjega dviga minimalne plače precej kritična. Po njegovih besedah gospodarstvo sicer podpira dostojno plačilo za delo, težavo pa predstavlja predvsem nenaden in velik porast stroškov dela, na katerega se podjetja težko hitro prilagodijo. Poudaril je, da dvig minimalne plače ne vpliva le na najnižje prejemke, temveč kaskadno zvišuje tudi ostale plače in prispevke, kar dodatno obremenjuje poslovanje. Podjetja so bila v zadnjem obdobju že tako pod pritiskom višjih stroškov, zato obstaja bojazen, da bodo posledice občutili vsi – bodisi skozi višje cene storitev in izdelkov bodisi skozi zmanjševanje dejavnosti ali selitve proizvodnje v tujino. Kot primer je omenil napovedano zaprtje slovenjgraškega podjetja Dani AFC z 59 zaposlenimi, ki ga lastnik seli v Italijo. Po njegovem mnenju gospodarstvo potrebuje predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter razbremenitev dela, saj se razlika med bruto in neto plačo povečuje. Kritičen je bil tudi do posameznih predlogov ukrepov, ki nastajajo brez širšega socialnega dialoga, in poudaril, da bi morale biti takšne odločitve sprejete usklajeno med vlado, delodajalci in sindikati, ne pa zaradi kratkoročnih političnih interesov. »Tudi mi smo za nekatere predloge vlade prvič slišali iz medijev in bili nad tem presenečeni. Žal pri takšnih odločitvah ne more odločati zgolj ena stranka, hkrati pa je nedopustno, da se na tak način skušajo pridobiti politične točke pred volitvami.«