Velenje, 7. februarja ‒ Pred številnim občinstvom se je v okviru drugega abonmajskega koncerta Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje predstavila Godba Domžale. Gre za enega najstarejših in najuglednejših pihalnih orkestrov v Sloveniji, ki je velenjsko občinstvo navdušil z raznolikim, vsebinsko bogatim in čustveno obarvanim koncertnim programom. Poseben pečat večeru so dali solistični nastopi, ki so programu vdahnili čustveno globino in osebno noto. Z odlično interpretacijo slovenskih popevk se je predstavila odlična glasbenica izjemne odrske energije Polona Mežnar, ki se v Godbi Domžale sicer uveljavlja kot pikolistka, a se najbolje izrazi prav kot pevka. Njeni nastopi so bili čustveni, iskreni in polni neposrednega stika z občinstvom. Eden vrhuncev večera je bila skladba Oblivion argentinskega skladatelja Ástorja Piazzolle v priredbi Luca Puscedduja. Ta melanholična in hrepeneča mojstrovina sodobnega tanga je zazvenela v izjemno intimni izvedbi, kot solist pa se je predstavil Andrej Omejc, vrhunski saksofonist, aranžer in skladatelj. Omejc je diplomant Akademije za glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval se je pri najboljših svetovnih mentorjih, hkrati pa je zaključil tudi študij medicine. Za seboj ima vrsto državnih in mednarodnih uspehov, s svojo glasbeno širino pa dokazuje, da zna – kot radi rečejo njegovi kolegi – zdraviti tako z znanjem kot z glasbo.
Večer slovenske glasbene dediščine navdušil občinstvo
Kar nekaj skladb v večeru je bilo posvečenih slovenski glasbeni dediščini in v tem slogu so godbeniki tudi zaključili svoj nastop. Ob koncu programa je naprej zazvenela skladba Kako sva si različna, še ena mojstrovina Jožeta Privška v priredbi Denisa Prezelja, v kateri sta se odlično ujela Polona Mežnar in Matej Primožič, še eden tistih članov Godbe Domžale, ki združujejo več vlog – instrumentalista, pevca, povezovalca in organizatorja. Če njegov bariton saksofon sega v najnižje lege, njegov vokal najbolj zasije prav v višinah. Večer pa je zaokrožila skladba Pogled z Jalovca v priredbi Jake Puciharja, ki s svojo značilno Avsenikovo melodiko vedno znova prebuja občutke domačnosti, ponosa in povezanosti. Navdušeni in očarani obiskovalci glasbenikov seveda niso spustili domov brez obveznega dodatka, zato je orkester z veseljem izvedel še Srčno koračnico skladatelja Petra Kosca, s katero je koncert dobil svečan, a hkrati tudi srčen zaključek.
